Komunikacija, št. 1

Komunikacija, št. 2

Komunikacija, št. 3

Komunikacija, št. 4

Navodila avtorjem biltena “Komunikacija”

Strokovni bilten Komunikacija objavlja strokovne prispevke, opise primerov iz prakse, predstavitve izobraževanj, praktične nasvete za logopede in probleme iz prakse, diagnostične in terapevtske materiale, sodobno tehnologijo, strokovno literaturo, sodelovanje logopeda v različnih okoljih, poročila o delovanju skupin logopedov, poročila z izobraževanj, raziskave in zanimive diplomske, magistrske in specialistične naloge ter doktorske disertacije.

Komunikacija načeloma objavlja izvirna, še neobjavljena dela. Če je avtor prispevek že objavil kje drugje, mora urednika obvestiti, kje in kdaj je bil prispevek že objavljen. Avtor je odgovoren za vse trditve, ki jih navaja v prispevku. Če je prispevek delo več soavtorjev, naj bodo navedeni ustrezni podatki za vse. V tem primeru navedite ime, naslov in telefonsko številko tistega avtorja, ki je odgovoren za dopisovanje v zvezi s prispevkom in s katerim bo uredništvo sodelovalo pri urejanju teksta za objavo.

Prispevki morajo biti napisani v slovenskem jeziku, strokovno in slogovno neoporečno. Dolžina člankov je omejena na 24.000 znakov brez presledkov. Napisani naj bodo v programu MS Word.

Naslovna stran prispevka naj vsebuje slovenski naslov dela, ime in priimek avtorja z natančnim strokovnim in akademskim naslovom, ime in naslov inštitucije, kjer je avtor zaposlen ter naslov elektronske pošte. Prispevek lahko vsebuje povzetek, ki je dolg največ 15 vrstic. V njem avtor kratko povzame vsebino prispevka. Pod povzetek lahko zapiše ustrezne ključne besede. Zaželen, vendar ne nujen, je prevod povzetka v angleščino.

Če avtor uporablja kratice, ki niso splošno znane, jih mora pri prvi navedbi razložiti. Kadar besedilo vsebuje (originalno) slikovno gradivo, ga avtor lahko posreduje v ločenih datotekah v jpg. formatu. Razpredelnice in diagrami naj bodo po možnosti vstavljeni v besedilo, če pa so poslani v ločenih datotekah, naj bo jasno in natančno označeno, na katero mesto v besedilu spadajo. Avtor jih v ločeni datoteki navaja v enakem zaporedju kot v besedilu. Kadar fotografija ali slika ni avtorjevo delo, mora biti zapisan prvotni vir. Tabele, slike in diagrami naj bodo oštevilčeni in imajo naziv.

Kadar avtor navaja ugotovitve drugega avtorja, naj v besedilu v oklepaju zapiše priimek avtorja in letnico izdaje. Primer: (Pinker, 2010).

Kadar navaja delo dveh avtorjev, zapiše priimka obeh in letnico izdaje. Primer: (Marjanovič Umek in Fekonja Pekljaj, 2008).

Kadar navaja delo več avtorjev, naj zapiše prvega avtorja in doda ‘in sod.’. Primer: (Christie in sod., 2009).

Ob navajanju elektronskih virov veljajo pravila za navajanje tiskanih virov, če so na voljo podatki o avtorju in času objave. V nasprotnem primeru se navede naslov in datum pridobitve. Primer: (Kaj je jecljanje, 15. 02. 2014). V besedilu povzetka se spletni naslov (URL) ne navaja v celoti, temveč se zapiše v seznam literature na koncu.

Če je navedek iz literature dobeseden, naj avtor prispevka v oklepaj zapiše priimek avtorja, letnico izdaje in številko strani. Primer: (Grobler, 1985, str. 192). Dobesedni navedek naj bo od ostalega besedila ločen z navednicami in označen s poševnim tiskom.

V poglavju ‘literatura’ ob koncu prispevka navede vir, tako kot kažejo naslednji primeri:

  • primer za navajanje knjige: Žnidarič D. Otrokov govor. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport; 1993.
  • primer za navajanje poglavja iz knjige, ki jo je uredilo več avtorjev: Prosnik B. Presoja višjih živčnih dejavnosti. V: Tetičkovič in sod. Klinična nevrologija. Maribor: Založba obzorja Maribor; 1997: 55–65.
  • primer za navajanje knjige, ki jo je uredilo več avtorjev: Christie P, Newson E, Prevezer W in Chandler S. First steps in intervention with your child with autism: frameworks for communication. London: JKP; 2009.
  • primer za navajanje članka iz revije: Fabbro F. The bilingual brain: Bilingual aphasia. Brain and Language 2001; 79(2): 201–210.
  • primer za navajanje, kadar je avtor organizacija: Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije; 1994: 4.
  • primer za navajanje prispevka iz zbornika referatov: Trpkov K, Jarc A in Hočevar I. Artikulacija in govorne razvade oseb z mišično tenzijsko disfonijo. V: Zbornik 2. kongresa logopedov Slovenije. Maribor; 2007: 130–132.
  • primer za diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije: Omahna M. Uporaba testa Zgodba o avtobusu pri ocenjevanju pragmatične zmožnosti otrok [diplomsko delo]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani; 2011.
  • primer za navajanje zakonov: Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Ur. l. RS, št. 52/2010.
  • primer za navajanje spletnih strani: Društvo logopedov Slovenije. Kaj je jecljanje. Dosegljivo na http://www.dlogs.si/index.php/logopedija/nasveti/kaj-je-jecljanje.

Avtorji prispevkov naj se skušajo izogniti navajanju sekundarnega vira. Uporabijo naj ga, če je originalni vir nedostopen (npr. razprodan, ni dostopen v nobeni knjižnici). Kadar avtor navaja sekundarni vir (povzemanje navedbe, ki ni bila prebrana v originalu), zabeleži tako podatke o avtorju originalnega navedka kot podatke o avtorju sekundarnega vira, po katerem je navajal.

Primer dobesednega navajanja sekundarnega vira: (Vanryckeghem in Brutten, 2007 v Chagit in sod., 2012, str. 224).

Primer navajanja sekundarnega vira: (Manning, 2001 v Yaruss in Quesal, 2004).

Okrajšave za naslove revij, iz katerih je navedek, najdete na spletni strani http://www.nlm.nih.gov.

Uredništvo poskrbi za slepo strokovno recenzijo in lektoriranje vsakega prispevka. Avtor dobi lektoriran prispevek v vpogled da popravke odobri ali zavrne. Med redakcijskim postopkom je zagotovljena tajnost vsebine prispevka.

Uredniški odbor

Uredniški odbor trenutno ne deluje.