ETIČNI KODEKS IN STROKOVNI STANDARDI LOGOPEDOV SLOVENIJE 1995

Avtorici: Branka Prosnik, prof. def. logoped, Nives Marušič, dipl. logoped

Prepisala in oblikovala: Ana Bajc, prof. def. logoped, glavna tajnica DlogS; Vipava, februar 2006

1. Strokovni okvir
2. Etična vodila
3. Etična vodila v raziskavah
4. Strokovni standardi

Etični kodeks in strokovni standardi logopedov so izraz volje in spoznanja vseh logopedov o nujnosti zakonitega, humanega, strokovnega in poštenega ravnanja pri izvajanju strokovnega dela. Zavezuje vse logopede Slovenije.

Logopedske usluge so na voljo vsem državljanom in institucijam v državi. Logoped zagotavlja varovanje in spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin svojih klientov ter spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva.

Logoped je moralno odgovoren, kadar je njegovo ravnanje v nasprotju s kodeksom in deležen ustrezne zaščite in podpore predstojnikov in skupnosti ob ravnanju v skladu s kodeksom pred poskusom razvrednotenja njegovega dela in osebnosti.

Etični kodeks smo potrdili slovenski logopedi na zboru 17. Marca 1995 v Ljubljani.

Strokovni okvir

1. STROKOVNI OKVIR

1. 1. DEFINIRANJE POKLICA

Logoped je profesionalni nosilec procesa habilitacije in rehabilitacije oseb z motnjami govora in vseh jezikovnih modalitet. Program svoje dejavnosti ustvarja s pomočjo logopedske preventive, diagnostike, logopedskega tretmana in protetike, v okviru zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva, samostojnih dejavnosti in v sodelovanju z drugimi strokovnimi sodelavci.

1. 2. STROKOVNI RAZVOJ
1. 2. 1. OSNOVNO DODIPLOMSKO IZOBRAŽEVANJE

Osnovno izobrazbo si logoped pridobi z dodiplomskim študijem logopedije, ki traja 8 semestrov in se konča z diplomo.
(V Sloveniji je študij dvopredmeten in vezan na problematiko usposabljanja oseb z motnjami sluha na Pedagoški fakulteti – katedri za defektologijo). Cilj izobraževanja je razvijanje ustreznega teoretičnega znanja in veščin, ki vključujejo sposobnosti povezovanja in uporabe znanja za področje govorno jezikovne komunikacije in obravnave oseb z motnjami na tem področju.

1. 2. 2. PREHOD NA STROKOVNO SAMOSTOJNOST

Po uspešno zaključenem študiju logopedije si pridobiva logoped strokovno samostojnost in odgovornost v času pripravništva /12 mesecev/ in se konča z uspešno opravljenim strokovnim izpitom pri pristojnem ministrstvu.
Logoped opravlja pripravništvo pod vodstvom mentorja. Mentor je lahko logoped, ki ima najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe in pet let delovnih izkušenj.
Vsak logoped, ki izpolnjuje pogoje, je dolžan mentorstvo sprejeti, kadar to narekujejo potrebe.

V času pripravništva logoped pod supervizijo mentorja pridobiva:

  • veščine organiziranja logopedske dejavnosti,
  • sposobnosti vodenja dokumentacije in drugih administrativnih del,
  • izkušnje o delu znotraj multidisciplinarnega tima in sodelovanja z drugimi strokovnjaki.

Strokovni izpit je preverjanje pripravnikove strokovne pristojnosti in sposobnosti uporabe teoretičnega znanja v klinični praksi in poznavanje zakonskih predpisov s področja, na katerem deluje kot strokovni sodelavec.
Strokovno pristojnost si logoped ne pridobi avtomatično po obdobju pripravništva, temveč takrat, ko mentor ugodno oceni sposobnosti kandidata za samostojno opravljanje poklica.
Pripravništvo podobno ureja Pravilnik o poteku pripravništva in drugi akti ustanove, v kateri je logoped zaposlen.

1. 2. 3. PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE IN STROKOVNI RAZVOJ

Permanentno izobraževanje in strokovni razvoj sta sestavni del poklicnega razvoja in vsak logoped se mora zavedati svojih odgovornosti v tem procesu. Program permanentnega izobraževanja se ne nanaša le na občasna izolirana izobraževanja v smislu študijskih dni, seminarjev in kratkih specializiranih tečajev, temveč zajema tudi redno ocenjevanje lastnega dela, študije in predstavitve primerov, pregledi in diskusije o literaturi, sodelovanje pri obravnavi določenih primerov in kliničnih opazovanj.
Vsak logoped, ki nudi strokovne usluge populaciji s komunikacijskimi motnjami, mora pri svojem strokovnem razvoju:

  • poznati spremembe v politiki zdravstvene in socialne zaščite,
  • poznati mora spoznanja znotraj stroke; tako specifična, ki se nanašajo na njegovo terapevtsko področje, kot tudi splošna znanja in klinične prakse,
  • spremljati mora rezultate svoje prakse in jih primerjati z dejanskimi in pričakovanimi.

Logoped je dolžan na tečajih in seminarjih pridobljena znanja praktično uporabiti pri svojem delu.

1. 2. 4. PODIPLOMSKO IZOBRAŽEVANJE

Logoped se lahko izobražuje na naslednjih nivojih podiplomskega študija logopedije:

  • klinična specializacija,
  • magistrski študij,
  • doktorat znanosti.

Podiplomsko izobraževanje razširja znanje in veščine na določenem področju, ki jih mora nato uporabiti pri svojem delu in sprejeti tudi vse obveznosti, ki izhajajo iz napredovanja vključeno z znanstveno – raziskovalnim delom funkcijami supervizorja, svetovalca.

1. 2. 5. SUPERVIZIJA

Ključni faktor pri kvaliteti logopedskih uslug je dobra strokovna supervizija. Supervizija se nanaša na formalni dogovor, ki logopedu omogoča redno diskusijo o njegovem delu z izkušenejšim, kvalificiranim kolegom. Supervizije lahko opravlja logoped svetovalec ali logoped s strokovno kompetentnostjo svetovalca.
Supervizija se izvaja po dveh principih:

  • občasno, ko posamezni logoped pri svojem delu naleti na težave in prosi za supervizijo kot obliko pomoči ali
  • redno kot kontrola kvalitete dela posameznega terapevta.

1. 3. LOKACIJE USLUG LOGOPEDA

Logoped je lahko zaposlen v:

  • zdravstvenih ustanovah (v primarni zdravstveni dejavnosti, na klinikah za pediatrijo, nevrologijo, foniatrijo, fiziatrijo, nevrokirurgijo),
  • specializiranih centrih za otroke in odrasle z motnjami sporazumevanja,
  • rehabilitacijskih centrih,
  • osnovnih šolah (rednih in šolah za osebe s posebnimi potrebami),
  • vzgojno-varstvenih zavodih za predšolske otroke – raziskovalnih institutih,
  • institucijah za izobraževanje kadrov, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko govorno-jezikovne komunikacije,
  • društvih za pomoč osebam z motnjami v govorno – jezikovni komunikaciji
  • privatnih ambulantah, klinikah, dispanzerjih.
Etična vodila

2. ETIČNA VODILA

2. 1. UVOD

Primarna strokovna obveza vseh logopedov je dolgoročna dobrobit njegovih klientov, ki se v največji meri kaže v nudenju uslug s področja preventive, diagnostike in rehabilitacije motenj v govorno – jezikovni komunikaciji.

2. 2. STROKOVNA PRISTOJNOST

Logoped pridobi kompetentnost za svoj poklic z osnovnim dodiplomskim izobraževanjem, kliničnimi izkušnjami in permanentnim izobraževanjem. S stalnim strokovnim napredkom, izobraževanjem in razvojem mora logoped svojo strokovno pristojnost ohranjati in razširjati v toku svojega dela.
Logoped mora poznati meje svoje pristojnosti in se, kadar so te presežene, posvetovati z drugimi strokovnjaki ali napotiti klienta k drugemu strokovnjaku. Kadar je logopedova pristojnost ali varovančevo zaupanje začasno omejeno in bi to lahko negativno vplivalo na varovanca ali stroko, mora logoped omejiti ali prekiniti svoje delo.
Logoped ne sme nuditi uslug ali supervizije uslug, za katere ni ustrezno usposobljen, niti ne sme dovoliti, da take usluge izvaja druga neusposobljena oseba.

2. 3. STROKOVNA SAMOSTOJNOST

Logoped mora sproti spoznavati in opazovati omejitve strokovne samostojnosti. S sprejemom dolžnosti, da primerno skrbi za svojega varovanca v vseh okoliščinah, je dolžan upoštevati zdravstveno stanje klienta,
si o njem zagotoviti ustrezne informacije. Osebno pa je terapevt odgovoren za ocenjevanje in diagnostiko komunikacijskih motenj, za odločitve v nadaljevanju obravnave in za varnost in dobrobit varovanca, kadar izvaja diagnostiko in terapijo.

2. 4. STROKOVNA INTEGRITETA

Aktivnosti, razlage, priporočila in poročila logopeda ne smejo voditi težnje za lastnim napredovanjem ali osebni interesi.
Logoped ne sme sprejemati uslug, daril ali gostoljubja z namenom, da vplivajo na strokovno presojo. Prav tako ne sme zaračunavati in prikazovati uslug, ki niso bile nudene. Prepovedano je neresnično prikazovanje terapije ali pristojnosti posameznega logopeda ali logopedije kot stroke.
Če logoped deluje znotraj multidisciplinarnega tima, mora s člani doseči soglasje o razporeditvi odgovornosti.
MALOMARNOST je vsaka dejavnost, ki škoduje klientu in bi jo odgovoren terapevt lahko ali moral vnaprej predvideti.
Presoja terapevta se vrši po standardih, ki jih pričakujemo glede na njegov poklic, položaj v poklicu in deklarirane pristojnosti.

Malomarnost lahko dokazuje:

  • izkušenejši logoped ali logoped s specializacijo ali
  • klient, če kljub nujnosti ni bil napoten na obravnavo ali pregled k drugemu strokovnjaku.

2. 5. PRAVNA ODGOVORNOST

Delodajalec je odgovoren za prekrške, ki jih storijo njegovi zaposleni znotraj obsega njihovih delovnih dolžnosti. Delodajalec, ki ima zaposlene logopede, jih v vseh okoliščinah, kadar dejanje nima kriminalnega značaja, podpira v pravdi. Kljub temu pa delodajalec logopedu lahko odreče podporo, kadar meni, da logoped ni opravil dolžnosti, ki so navedene v opisu del in nalog.
Delodajalec lahko začne postopek proti uslužbencu, ki je bil malomaren, ali je kako drugače kršil delovne dolžnosti v pravnem smislu in zahteva odškodnino in povračilo stroškov, ali pa sproži disciplinski postopek.

ODGOVORNOST ZA POOBLASTILA

Kadar logoped pooblasti skrb za klienta nekomu drugemu, je odgovoren za njegova dejanja ali napake. Za delo s klientom lahko pooblasti le osebo, ki ima ustrezno izobrazbo ali osebo, ki ji nudi instrukcije in nasvete do te mere, da je delo sposobna primerno izvajati.

ODGOVORNOST ZA IZBOLJŠEVANJE VEŠČIN POVEZANIH S STROKO

Logoped naj bi v času svoje prakse skrbel za neprestano povečevanje svojega teoretičnega znanja in veščin. Dolžnosti, ki jih mora logoped izvajati, so v splošnem določene v opisu del in nalog. Sem spadajo mnoge tehnike, ki jih je stroka sprejela z leti kot del svojih uslug.
Z razvojem novih metod in tehnik dela se povečuje pri logopedu zahtevnost odgovornosti za njihovo uporabo in pristojnost za izvajanje, s čemer pa mora biti seznanjen delodajalec.

2. 6. VAROVANJE UGLEDA STROKE

Logoped se mora pri javnem nastopanju odgovorno vesti do stroke, imeti spoštljiv in korekten odnos do sodelavcev in ostalih strokovnjakov. Pritožbe strokovne narave na primeren način predloži ustrezni strokovni asociaciji – strokovnemu svetu Logo-sekcije. S tem logoped vzdržuje ugled stroke in sprejema standarde, ki jih določa sama stroka.

2. 7. VAROVANJE POKLICNE SKRIVNOSTI

Pravica in dolžnost vsakega logopeda je varovanje poklicne skrivnosti.
Logoped ne sme neupravičeno uporabljati in razkrivati podatkov o klientih, ki jih dobi v privilegiranih okoliščinah v strokovnem odnosu, razen če mu to ne nalaga zakon ali pa je to nujno potrebno za zaščito klienta ali družbe.
Logoped varuje vse informacije, ki so bile pridobljene direktno ali indirektno, v času strokovnih ali nestrokovnih dolžnosti.

Informacije logoped razkrije v naslednjih primerih:

  • kadar klient, pooblaščeni sorodnik, skrbnik ali pravni svetovalec poda pisno veljavno soglasje za odkrivanje informacij,
  • kadar je treba informirati ožjega sorodnika / skrbnika in je to v klientovo korist in v skladu z njegovimi najboljšimi interesi,
  • strokovnjaku, ki je pooblaščen, da dobi informacije o klientu in ga ima v obravnavi,
  • na pravno zahtevo sodstva (ne pa drugim osebam n.pr. odvetniku ali sodnim uradnikom),
  • za raziskave, ki jih odobri etična komisija.

V primeru, da odkriva informacije drugi osebi, jo je dolžan opozoriti na strogo zaupnost.
Zaupnost informacij ni enaka skrivnosti, zato logoped klientu ne more dati zagotovila, da informacije ne bo izdal nikomur. Zagotoviti pa mora, da do podatkov ne bo prišel nihče, ki ni pooblaščen in ki se s klientom strokovno ne ukvarja.

2. 8. ODNOS DO KOLEGOV IN DRUGIH STROKOVNJAKOV

Odnosi med logopedi morajo temeljiti na medsebojnem spoštovanju, vzajemni in solidarni pomoči, kolegialnosti, strpnosti, iskrenosti, medsebojnemu zaupanju in dostojanstvu. Vse to spodbuja večjo strokovnost, inovativnost, medsebojni dialog in visoko profesionalnost logopedskega poklica.

Logoped mora biti pripravljen deliti znanje in sposobnosti z drugimi in pomagati študentom, pripravnikom pri pridobivanju strokovne pristojnosti. Poiskati mora pomoč drugega strokovnjaka ali službe in z njim sodelovati v največji možni meri, če to koristi klientu.
Logoped mora vzpostaviti skladne odnose med kolegi in člani drugih strok in se truditi za hitro, kvalitetno izmenjavo koristnih informacij.
Takim odnosom so tuji pojavi poniževanja, podcenjevanja in zapostavljanja.

2. 9. ODNOSI S KLIENTI

V odnosu do klienta mora logoped upoštevati običajne etične standarde vedenja. Logoped ne sme zlorabljati zaupanja klienta in tistih, ki so mu klienta napotili.

Logoped:

  • pri svojem delu upošteva osebno dostojanstvo, kulturne navade in versko prepričanje klienta v okolju, kjer deluje,
  • varuje vse osebne, zaupne podatke o klientu in – vzdržuje take odnose s klientom, ki niso moteči za uspešnost obravnave.

2. 9. 1. PRISTANEK NA OBRAVNAVO

Klient ima pravico pristati ali zavrniti sodelovanje pri ocenjevanju in obravnavi. V mnogih primerih klient ne izraža svoj pristanek na obravnavo posebej, temveč že s prihajanjem in sodelovanjem v obravnavi to potrjuje. V večini kontaktov s klienti je dovolj ustni pristanek.

Pisni pristanek je potrebno dobiti, kadar je obravnava tvegana ali ima lahko znatne stranske učinke. Ustni ali pisni pristanek klienta logoped datumsko označi in shrani v logopedski dokumentaciji skupaj z razlago, če je to potrebno.

Logoped je dolžan klientu zagotoviti resnično in razumljivo razlago narave, namena in verjetnih učinkov predlagane obravnave, predno prosi za pristanek.

Pristanek na obravnavo mora klient ali skrbnik dati prosto in brez prisile.
Kadar klient problema ni sposoben razumeti ali je mlajši od 16 let, dobi logoped pristanek staršev ali skrbnika.

Kadar lahko logoped ponudi izbor obravnave, svetuje klientu in poda razloge za izbiro določene aktivnosti. Ponuditi mora dovolj informacij, da klient razume naravo in posledice terapije.

Kadar logoped v delo s klientom vključuje študenta, klientu razloži potrebo za praktičnimi izkušnjami študentov, hkrati pa mu jasno pove, kakšne so njegove pravice. Prav tako mu v primeru vključevanja v raziskavo razloži koristnost in namen raziskave. Klient ima pravico zavrniti sodelovanje s študenti ali pri raziskavah.

2. 9. 2. OBRAVNAVA BREZ KLIENTOVEGA PRISTANKA

Obravnava brez klientovega pristanka se lahko odvija v naslednjih primerih:

  • kadar je klientovo življenje ogroženo in je nezavesten in ne more pokazati svoje želje,
  • kadar je pregled zakonsko določen. Kljub temu pa logoped ponudi razlago in poskuša doseči klien tovo sodelovanje,
  • kadar je mladoletnikov skrbnik sodišče, ki določi, da je specifična obravnava najprimernejša za otroka,
  • kadar so klienti z mentalnimi motnjami hospitalizirani in se tam vrši obravnava,
  • kadar so telesno moteni klienti hospitalizirani in niso sposobni dati privolitve zaradi mentalne motnje, obravnava pa je v bolnikovem najboljšem interesu.

2. 10. INFORMIRANJE JAVNOSTI IN REKLAMA

Logoped sodeluje pri javnih programih osveščanja prebivalstva o pomenu ohranjevanja zdravja in informira javnost o govorno-jezikovnih procesih, ki se nanašajo na strokovno kompetentnost.
Logoped mora reklamirati svoje usluge v skladu z visokimi strokovnimi standardi. Vzdržati se mora poveličevanja lastne strokovne pristojnosti ali podcenjevanja tuje.

2. 11. ZARAČUNAVANJE USLUG

Logoped v privatnem delu mora klienta vnaprej informirati o ceni posamezne usluge. Cena obravnave
mora biti v skladu z dejansko ponujeno uslugo in ne sme zaračunati uslug, ki niso bile realizirane. V primeru, ko je klient samoplačnik, mora logoped predvideti približno število in vrsto potrebnih uslug.

2. 12. VAROVANJE ZDRAVJA

Logoped skrbi za ohranjanje lastnega zdravja in zdravja klienta ter ostalih, s katerimi prihaja v kontakt, na različne načine:

  • skrbi za dobro osnovno higieno in skuša preprečiti širjenje nalezljivih bolezni, s katerimi morebiti prihaja v kontakt,
  • skrbi za to, da so pogoji, v katerih dela, primerni lastnemu zdravju in zdravju klienta,
  • skrbi za to, da so aparature, ki jih uporablja pri svojem delu, varne zanj in za klienta,
  • skrbi za to, da njegovi postopki ne povzročajo klientu telesnih ali duševnih bolečin in stisk.

2. 12. 1. ODGOVORNOST ZA ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE KLIENTA

Občasno se od logopeda lahko zahteva, da se odloča o aktivnosti, ki vključuje tveganje za klienta. Pristojni logoped se mora zavedati tveganja in ukrepov znotraj svojih možnosti in zavarovati klienta.
Primarno odgovornost za življenje prevzema zdravnik, zato mora logoped, ko z obravnavo vstopa v medicinsko nevarno situacijo, od zdravnika zahtevati, da pismeno soglaša s terapijo.

V situacijah, ko zaradi terapije obstaja nevarnost ogrožanja življenja, je logoped dolžan delovati previdno in z zaupanjem v svoj nivo pristojnosti. Ce se logoped na delovnem mestu srečuje s situacijami, ko je klient v nevarnosti, mora poznati klinike prve pomoči.

2. 12. 2. ZLORABA OTROK

Terapevt mora vedno pozitivno delovati, da bi zaščitil otroka pred kakršno koli zlorabo (zanemarjanje, fizično, spolno ali čustveno zlorabo). Logoped lahko odkrije dejansko zlorabo otroka ali pa sumi nanjo v toku svojega dela preko opazovanj ali mu jo otrok direktno razkrije. V takih primerih mora logoped o vsem seznaniti svojega predstojnika in nato obvestiti pristojno službo.

Etična vodila v raziskavah

3. ETIČNA VODILA V RAZISKAVAH

3. 1. UVOD

V vseh raziskavah morajo biti interesi vpletenega subjekta zaščiteni. Projekt se ne sme izvesti, kadar obstaja verjetnost, da bo posamezniku škodoval. Že pri pripravi in vodenju raziskovalnega projekta je treba upoštevati etična načela.

Logoped mora pri planiranju raziskovalnega projekta upoštevati predvsem dvoje:

  • ali lahko raziskava znatno vpliva na obravnavo, ki bi je bil subjekt sicer deležen,
  • ali bi z raziskavo kršili subjektivno pravico do zaupnosti podatkov.

Etična vodila ne nameravajo omejevati publiciranja ali druge uporabe informacij, pridobljenih v toku rutinske evaluacije kliničnega dela, njihov namen je le zaščita subjektov raziskave.

3. 2. PRISTANEK NA SODELOVANJE V RAZISKAVI

Vsi subjekti morajo dati pismen pristanek na sodelovanje v raziskavi. Pred tem jih je treba informirati o naravi raziskave in možnih posledicah zanje, o njihovi vlogi o raziskovalnem projektu in o njihovi pravici, da se v katerikoli fazi projekta lahko umaknejo. To vključuje tudi posameznike, ki se jim odreka terapija in tvorijo kontrolno skupino.
Če je subjekt mladoleten ali nesposoben oceniti posledice projekta, se lahko soglasje dobi od pooblaščenega sorodnika, skrbnika ali pravnega svetovalca. Klientu je treba svetovati, ustno in pisno o naslednjem:

  • namen raziskovalnega projekta,
  • identiteti raziskovalca in kvalifikacij za izvajanje projekta,
  • stopnji odkrivanja podatkov o subjektu in zaščiti zaupnosti informacij,
  • podrobnostih o vključitvi v projekt, vključno s trajanjem projekta, številom, pogostnostjo in dolžino seans, metodami,
  • pravici subjekta, da sproži zahtevo o umiku iz raziskave, kar bo vedno sprejeto.

Raziskovalec ne sme nikoli le predvidevati, da posameznik soglaša z raziskavo.
Nesprejemljivo je kakršnokoli izvajanje pritiska s ciljem, da bi dobili pristanek. Če mladoletnik v toku raziskave doseže polnoletnost, mora sam dati soglasje za sodelovanje pri projektu.

3. 3. ZAUPNOST PODATKOV

Vsi, ki so vpleteni v raziskavo, morajo poskrbeti za zaščito pravic do zaupnosti podatkov.
Soglasje za uporabo medicinskih podatkov je treba dobiti od za to pooblaščene strokovne osebe in od posameznika. Isto soglasje je potrebno za objavo ali odkrivanje informacij, ki identificirajo človeka in odkrivajo medicinsko anamnezo ali druge osebne podrobnosti.

Soglasje je potrebno dobiti tudi tedaj, ko raziskava v celoti poteka preko intervjujev ali vprašalnikov in kadar vključuje kontakte s sorodniki ali drugimi skrbniki klienta.

Raziskava mora potekati v skladu z določili Zakona o zaupnosti podatkov.

3. 4. ETIČNA VODILA PRI SNEMANJU

Enaka etična vodila kot pri raziskavah veljajo tudi v primerih, ko se subjekta snema na avdio ali video kaseto za potrebe študentov, za arhivarij za predstavitev primera.

Strokovni standardi

4. STROKOVNI STANDARDI

4. 1. DOSTOP DO USLUG LOGOPEDA

Logopedska usluga mora biti dostopna vsem, ki jo potrebujejo, ne glede na narodnost, vero, raso, politično pripadnost, gmotno stanje, spol, starost, jezik, izobrazbo, spolno naravnanost, družbeni položaj ali katero koli drugo osebno okoliščino.

Sprejem in odpust klienta iz terapije opravi kvalificirani logoped z diskrecijo.
Logoped mora upoštevati vsakega napotenega klienta in mu zagotoviti vsaj začetno ocenjevanje. Logoped sprejme napotenega klienta čimprej je to mogoče glede na lokacijo, stanje klienta, motnjo in druge specifičnosti.

Logopedska usluga mora biti dostopna tudi sorodniku ali skrbniku klienta v obravnavi ter ostalim, ki se poklicno zanimajo za klienta.
Prvo seanso logoped klientu ponudi na najbližji primerni lokaciji.

Pri vseh seansah je treba upoštevati:

  • klinične potrebe klienta,
  • za logopeda in klienta najustreznejšo lokacijo in čas.

Kadar je klient ponovno napoten k logopedu po prostovoljni prekinitvi obravnave, ta glede ponovnega sprejema konzultira napotitelja. Taka napotnica lahko izgubi prednost pri obravnavi, vendar je logoped ne sme zavrniti.

4. 2. SPREJEM V OBRAVNAVO IN OCENJEVANJE

Pred prvo seanso logoped klientu nudi informacije o logopedskih uslugah in ga pripravi na ocenjevanje.
Na sprejem klienta se mora logoped ustrezno pripraviti:

  • imeti mora dostop do ocenjevalnih instrumentov,
  • zbrati mora ustrezne informacije, ki jih bo ponudil klientu.

Logoped klienta seznani z namenom in trajanjem ocenjevanja (formalnega in/ali neformalnega) in opazovanja. Ocenjevalni postopek lahko traja več kot eno seanso.

Po končani diagnostiki se logoped s klientom ali skrbnikom pogovori o odkritjih diagnostike in pomenu za nadaljnjo obravnavo. O svojih odkritjih, diagnozi, prognozi in planirani obravnavi poroča v multidisciplinarnem timu in vpiše v logopedsko dokumentacijo. Odkritja v diagnostičnem postopku logoped tudi v pisni obliki sporoči napotenemu viru. Le-ta vključujejo tudi mnenje o trajanju obravnave.

Po končani diagnostiki se terapevt s klientom ali skrbnikom pogovori o svojih odkritjih in nadaljnji obravnavi. Članom multidisciplinarnega tima sporoča o svojih odkritjih, diagnozi, prognozi ter planirani obravnavi; prav tako obvesti napotni vir o svojih odkritjih in posreduje mnenje o trajanju obravnave. Izidi diagnostičnih pregledov vplivajo na vse nadaljnje postopke logopeda in sicer:

  • na vključitev klienta v obravnavo s priporočilom terapevtskih postopkov,
  • napotitev k drugim članom multidisciplinarnega tima,
  • napotitev v drugo ustanovo na dodatno diagnostično obdelavo,
  • na določitev, da obravnava ni potrebna, kadar ugotovi, da je govorno – jezikovna motnja le variacija normale,
  • na upoštevanje mnenja klienta ali skrbnika, ki obravnave ne želi in to tudi pisno potrdi.

Pri planiranju terapevtskih postopkov mora logoped opustiti garancijo rezultatov terapije. Lahko da približno prognozo, vendar mora biti pozoren pri oceni rezultatov terapije, ki jih ne more predvideti. Terapijo je potrebno začeti, predno rezultati diagnostike zastarajo.

Logoped da klientu tudi ustrezne informacije o primernih prostovoljnih organizacijah in društvih, v katere se lahko vključi.

4. 3. KRITERIJI ZA SPREJEM V OBRAVNAVO

Kriteriji za sprejem v obravnavo so:

  • klinična presoja logopeda, zasnovana na odkritjih ocenjevanj v diagnostičnih postopkih in na pogovoru s klientom,
  • pristojnost logopeda za obravnavo,
  • soglasje klienta o programu obravnave,
  • pričakovan izid obravnave (prognoza).

4. 4. OBRAVNAVA KLIENTA

  • o vsaki fazi obravnave se logoped in klient ali skrbnik dogovarjata,
  • klient ima pravico do časovno točno opredeljenih seans (začetek in trajanje). Če logoped ne more sprejeti klienta točno ob dogovorjeni uri, mu mora ponuditi razlago,
  • logoped je dolžan razložiti klientu vlogo in odgovornost aktivnega sodelovanja v obravnavi, ta pa mora s tem soglašati,
  • logoped ne sme klienta vključiti v terapijo, kadar je jasno, da ugodnih rezultatov ni mogoče pričakovati in da je nadaljevanje terapije nepotrebno,
  • logoped in klient se dogovorita o ciljih obravnave, kar se nanaša tudi na pričakovane rezultate in trajanje terapije,
  • psihološko prilagajanje klienta ali skrbnika na komunikacijsko prizadetost predstavlja integralni del terapevtskega programa,
  • logoped v sodelovanju s klientom neprestano evalvira učinkovitost terapevtskega programa in ga po potrebi modificira,
  • osnovni način za določanje sprememb klientovega funkcioniranja so ponovitve začetnega ocenjevanja,
  • kadar se pojavi dvom v učinkovitost terapevtskega programa ali njegovega izvajanja, klient ali skrbnik ali logoped lahko prosi za mnenje drugega strokovnjaka,
  • kadar logoped v terapevtski program aktivno vključuje študenta na praksi, pripravnika ali prostovoljca, mora o tem klienta predhodno obvestiti in mu razložiti namen in trajanje te vrste obravnave. V vseh primerih je logoped odgovoren za govorno in jezikovno terapijo. V primerih, ko logoped ne more nuditi adekvatne supervizije ali omogočiti polno odgovornost za terapijo, ne sme prepustiti nudenja klinične usluge nekvalificirani osebi,
  • logoped v toku obravnave klienta informira o poteku obravnave druge strokovnjake ali službe, ki se ukvarjajo s klientom, hkrati pa lahko zahteva specifično svetovanje ali terapijo pri drugih strokovnjakih,
  • logopedska obravnava je lahko del multidisciplinarnega programa, skrbi za klienta in lahko vključuje skupne cilje in intervencije,
  • o vsaki spremembi terapevta se je treba pogovoriti s klientom, skrbnikom in odgovornimi službami,
  • klienta, skrbnika je treba ustrezno pripraviti na prenehanje obravnave.

4. 5. ODPUST KLIENTA

Izid terapevtskega programa je lahko:

  • dosežen komunikacijski potencial,
  • doseženi cilji pravkar zaključene faze programa,
  • obravnava ni več primerna,
  • obravnava je preložena,
  • prehod k drugemu strokovnjaku,
  • klient ali skrbnik je prekinil obravnavo,
  • neprihajanje ali nepripravljenost na obravnavo,
  • poslabšanje zdravstvenega stanja ali smrt klienta.

Izid terapevtskega programa logoped zabeleži v dokumentaciji in o njem poroča napotnemu viru indrugim zainteresiranim strokovnjakom in službam. KIientu, ki je zaključil določeno fazo terapevtskega programa, lahko logoped da jasna pisna navodila, s katerimi spodbudi ustalitev stanja in nadaljnji napredek.

Logoped lahko klientu ob odpustu iz obravnave ponudi navodila za vzdrževanje maksimalne komunikacijske sposobnosti, ki lahko vsebujejo tudi napotitev v ustrezno društvo ali organizacijo za pomoč.

4. 6. LOGOPEDSKA DOKUMENTACIJA

Logopedska dokumentacija je uradni dokument, zato mora biti iz njega razvidno kdo, kdaj in o čem jo vodi.
Dokumentacija strokovnih uslug klientom ima en osnovni cilj: olajšati nudenje uslug klientom. Sekundarni razlogi za vodenje dokumentacije so:

  • zagotoviti dokumentiran dokaz o nudenju uslug,
  • omogočiti kontinuiteto skrbi za klienta,
  • opravljati dolžnosti, določenih s pogodbo o zaposlitvi,
  • pomoč pri pripravi poročil in izjav,
  • pomoč pri evalvaciji ponujene usluge.

Dokumentacija mora biti:

  • točna,
  • razumljiva,
  • sočasna,
  • čitljiva,
  • relevantna,
  • podpisana.

Sočasnost pomeni, da se dejavnosti, dogovori ipd. beležijo čimprej po kontaktu s klientom, še isti ali pa naslednji dan. To je pomembno zato, da informacije ne izgubijo verodostojnosti. Pri beleženju se je treba izogibati trivialnostim in žaljivim pripombam.

Kadar logoped v dokumentaciji popravi kakšno napako, mora poleg prečrtanega navesti datum in se podpisati.

Vodenje dokumentacije je integralni del nudenja uslug. Logoped dnevno beleži tok delovnega dne in sicer:

  • stike s klienti,
  • sestanke, dogovore, konzultacije,
  • letni dopust, bolniški stalež,
  • nadure,
  • študijski dopust,
  • turnus, ipd.

Po končanem ocenjevanju, po zaključku obravnave, prvi predaji klienta drugemu strokovnjaku ali na upravičeno zahtevo logoped napiše poročilo. Dobro strokovno poročilo ima naslednje značilnosti:

  • jasnost,
  • popolnost (bistvene informacije v kratkih besedah),
  • točnost,
  • doslednost,
  • logična časovna razporejenost,
  • zgoščenost.

Poročilo je lahko:

  • začetno (po končanem ocenjevanju),
  • zaključno (po odpustu),
  • začasno (po potrebi).

Logopedsko poročilo o strokovnih uslugah in rezultatih mora biti verodostojno, brez poveličevanja vrednosti ponujenih uslug.

Dokument prepisala in oblikovala: Ana Bajc, prof. def. logoped, glavna tajnica DlogS

Vipava, 24. februar 2006